Izpoved minometalke z nabreklim trebuhom lune
Izdelujem minomete
po navodilih iz kinder jajčka.
S keramičnimi zobmi grizem
v betonske jarke.
Ne vdam se niti kadar se mi bruha od rečenic in zelja.
Izpod pazduh mezi zlatorumeno satje.
Zašvicala sem.
"Te boli?", ne vprašaš.
Ne kimam. Ne odkimavam.
Tiho sem. Negibno sem.
Po tem besnenju ne bo nič ostalo celo.
Vojne se kuhajo kot čorbe.
Počasi in z veliko brbotanja.
Če mi pripraviš kavo, mi jo prosim
začini s kačjo slino in turmericom.
Oboje menda deluje protivnetno.
Za razstrupljanje krvavih vod
potrebujem eno visoko peto manj od bolečinskega praga.
In pramen pšeničnih las od Barbike.
Tiste iz Trsta, letnik '85.
Vsakdanjost, na katero pritiska svet s svojimi čorbami, da še lastne ne more človek pojesti brez strupov ... čestitke,
Ana
Opala, najlepša hvala za podčrtanje brbotajočih čorbic. Danes sem jo že pojedla. Dobra je bila. Če je bilo notri kaj strupa ali ne, pa ne znam povedati. Zaenkrat sem še tukaj. :))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina J.
- 10. 01. 2020 ob 19:48
- Prebrano 850 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.48
- Število ocen: 7