Dlan
Sta se najine poti
kakor črte na dlani
nepovratno ločile
nikdar se več srečale.
Ti odšla si daleč stran,
kdo bi mogel vedeti,
da bom čutil tvojo dlan
danes še po vseh teh letih.
Se spomnim, kako tvoja dlan
topla boža moj obraz,
mi nasmeh na usta riše
in mi grenko solzo briše.
Kdo ve, kje in s kom si zdaj,
čas odteka kakor reka,
ne želim si te nazaj,
danes druga sva človeka.
Zdaj med nama vse je mrtvo
mrtvo vse in vse brezupno
eno vendar imava skupno,
na dlani imava isto črto.
Poslano:
10. 01. 2020 ob 12:09
Spremenjeno:
10. 01. 2020 ob 12:49
Navdih za besedilo tukaj:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/25225/rad_bi_ti_pogledal_v_dlan
(Mislim, da vzora nisem dosegel.)
Muzika je pa v celoti moje delo:
https://photos.app.goo.gl/gxTtisgWcp2AxbzX8
P.S. Dvojino ž. sp. uporabljam tako, kot sem se naučil od očeta in mame.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregor Markič Factotum
- 10. 01. 2020 ob 12:07
- Prebrano 250 krat
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105
- Število ocen: 4