Počasi se zbiraš,
raztreščen po svetu in času.
Veliko jih je bilo,
ki so te po delčkih raznosili
in te potem vnemar pustili.
Roke in noge so se že vrnile,
srce še tava v megli,
blizu je,
že čutiš njegovo bližino.
A tvojih misli ni.
Ne vidiš jih,
še manj jih slišiš,
predaleč so.
Čakaš z rokami in nogami,
prazno telo,
da se sestaviš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!