Kmetu je narava prispodoba,
za delo in življenje mu je prava podoba.
V naravi najde smiselne odgovore
ali pa poduk za vremenske pregovore.
Kmet, ki je na dobrem glasu,
opravi oranje in setev v primernem času.
Cvetoča pomlad spominja ga na čas brstenja mladosti,
poletna rast na zrelo dobo skrbi in radosti.
Kmet jeseni uživa sadove predanega dela,
če v pravem času načrtno se je lotil dela.
S polj pospravil je kmetijske pridelke,
v kašče in kleti dodal je še predelane izdelke.
Kmet zadovoljen je z opravljenim delom,
pozimi je čas za počitek in letni prelom.
Dobra letina ga navdihuje s ponosom,
spomladi sejal bo s še z večjim zanosom.
Kmet tenkočutno zna prisluhniti naravi,
za kmečko delo človek mora biti pravi.
S svojim ravnanjem mi je za zgled,
to moje korenine so, kmet bil je moj ded.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sopotnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!