Zvezdnato nebo se odpre,
svod objame širok zorni kot,
zvezda vodnica kaže božjo pot,
življenjsko potovanje se začne.

Luč na obzorju usmerja delo,
vztrajno, ne ustavi je prepreka,
v sožitju od človeka do človeka,
modrost in moč oblikujeta duha in telo.

Postaja svetloba zvezde vse bolj svetla,
človek zaživi in se razcveti,
razum ga okrepi, v vesolje poleti,
svetloba tam vse bolj je medla.

Potovanje med zvezde je dolgo ali kratko,
človek prehitro s sveta se poslovi,
ko vosek se stopi in sveča dogori,
takrat spozna, življenje je enkratno.

Utrinek zvezde poslednjič zažari,
čeprav zemeljsko življenje premine,
duša v večnosti ne ugasne,
k Bogu se vrne, živi v veri.

Svetleči dež z neba se zopet utrne,
zvezda vodnica je Kristusova luč,
svetel zgled in nebesni ključ,
na nebu za vedno naj ostane.

Zvezda sreče je kot drobna svečka,
ki zagori, ko novorojenček se rodi.
Ne verjame, da zvezda usode po zapisani poti ga vodi,
ne srečka, v življenju naj ga spremljata Bog in sreča.

Sopotnik