Tisočere strasti
so v meni zamrle,
ko mi je tvoj pogled
v globino drobovja
vžgal svoj skrivnostni pečat.

Ohromela sem
in vse igre,
ki so v meni
dozorevale zate,
so se poskrile
za novorojeno sramežljivost
in laž, da te nočem.

Ne,
nisem se ti dala
kot tigrica,
ki se grabežljivo vrže
na težko pričakovani plen.

In tvojemu velikemu daru
se nisem razprla
kakor razneženi cvet.

Neumno, ponesrečeno
sem se zaklenila
v škatlico
svojega prestrašenega srca
in kot previden otrok
poskrila svoje cunjice,
da bi spoznala,
če si morda nevaren.

Poleksija