odprem veke
venijo
oči so gole
zadrhtim
ko zaplavaš v zenicah
ogleduješ temo
vidim tvoj mrak
ponujaš ga za mojega
zraslega iz trenutka
ko sem te ugasnila
okrog naju visijo nikoli vzšla sonca
kot plodovi volčje češnje
in zrno bele omele
pod njim se skloniš
* še dobro da lahko stopim na prste,
čestitke.*
… čestitke k pesmi, ob kateri bi in sem stopila na prste;)))
Objem in lep pozdrav!
Svit <3 ali pa ona :)
hvala in vse dobro
Draga Koni, seveda si <3
hvala ti in objem
Tako jasna in tekoča pesem, a obtežena s simbolnimi sencami ... Kar fizično lahko občutim njihovo težo ...
Lp, lidija
Hvala, Lidija <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!