ZA KONEC LETA
Norčavo svetlikanje njegovih oči,
njeno pritajeno hihitanje,
zapelje jo, vrine sebe vanjo
in njej pričara bežne sanje,
a ve,
da še zmeraj zardi,
ko jo hrani z ljubeznijo,
ji daje delček svoje tople omame?
in ko snežinke poljubljajo zemljo,
prešine oba, da je med zgužvanimi
rjuhami, prostora le zanju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 26. 12. 2019 ob 11:35
- Prebrano 320 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.7
- Število ocen: 2
