Norčavo svetlikanje njegovih oči,
njeno pritajeno hihitanje,
zapelje jo, vrine sebe vanjo
in njej pričara bežne sanje,
a ve,
da še zmeraj zardi,
ko jo hrani z ljubeznijo,
ji daje delček svoje tople omame?
in ko snežinke poljubljajo zemljo,
prešine oba, da je med zgužvanimi
rjuhami, prostora le zanju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!