Imela je obroček v nosu in v očeh potlačeno globino bolečine. Barvali so ji lase, meni so jih strigli. Dotaknila sem se njenega ramena, ko sem odhajala. Nisem si je upala pobožati. Dvignila je svoj v zrcalo spuščen pogled naravnost v moje oči in rekla: hvala.
ulični vrvež -
na tleh pohojen leži
adventni venček
Dotik svetov, ki samo za hip odvzame bolečino ... čestitke,
Ana
Draga Ana, hvala.
Tebi in vsem, ki to berejo, voščim vse dobro v prihajajočem letu,
nemesis
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nemesis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!