V pravljico grem

takšno s kraljestvom

in ne manjka princev

prav tako ne zmanjka Julij

in Shakespeare še naprej piše

in v postelji s svojo ljubeznijo

oznanjuje kako bi bilo

če bi bilo

stiska je velika

in Romeo se pogovarja

in vzdihuje za svojo Julijo

najprej zastrupljen eden

potem je v dvoje ležati lepše

in Pepelka ni izgubila čevlja

ostala je na dvoru brez bega

skupaj s princem

in zgodba je trajala do konca

srečno da živi človek

ne more verjeti

in Morska deklica

se je takoj prelevila

v čudovito princeso

nič več ni plavala

s perutmi

uporabljala jih je edino

še v postelji ko je zavajala

mladega princa

in vse se je odvilo v redu

vse pravljice so bile brez muk

življenje pa piše basni

vsak dan najmanj eno

za lekcijo in poduk.

Življenje je pa lepše s srcem.

IŽ-lev