ječa preteklosti*
dvojina izstopa
iz ječe
nikoli vidne samote
zamrznjene v rdečem
odplaknjene
v zelenem
negibnost vstopa
v novo ječo
silhuet
preteklosti
zamrznjena
samota drug drugega
v zapovedi rdeče
v prevari zelene
prehod samote
kateri senci sledi
senca
le dotik upanja
v sklenjenih rokah
ugasnjeni ostajajo
objemi
in srečanja
belina
še vedno pohojena
na prehodu
brez izhoda
brezbarvni molk
razdvaja
Kdo bi si mislil, da je semafor za pešce lahko tako navdihujoč ...,
čestitke,
Ana
ko obstanemo
ob rdeči
stopimo z verzi
v zeleno
in gremo
preko beline
Ana, hvala!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 19. 12. 2019 ob 10:19
- Prebrano 744 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235