Nekje na desnem bregu reke Mirne,
ob hiši, ki že davno je zaspala,
ob cesti od katere je ostala
le gaz skoz' trsja zbor ravni močvirne.
Kjer val ob valu pluje proti morju,
kjer čaplja elegantno se priklanja,
žaluje vrba, tiho glavo sklanja,
fant s prstom črte vleče po obzorju.
In riše jadra jadrnic razpeta,
ki veter nad modrino jih razpira
in tuli, glej, regata bo napeta.
Široko fant tja v dalj oči odpira,
oblečen v plašč vojaškega kadeta,
ko megla sanje vztrajno mu radira.
Bravo za tale sonet, Jan. Popoln bo, ko boš popravil prva verza zadnje tercine tako, da pri "široko " poudarek ne bo na i in da predlog v ne bo samostojen zlog ...
Široko fant tja v dalj oči odpira,
oblečen v plašč vojaškega kadeta
Hvala.
In hvala za nasvet, bom popravil.
Čestitke k podčrtanki, Jan. Lep sonet si nam podaril v branje.
Z lepimi pozdravi,
koni
Vedno z nekim posebnim občutjem, ki me zradosti, preberem tvojo pesem, poet Jan Perko. In ta je ena izmed tvojih, tebi tako značilnih, ob kateri se je vredno ustaviti.
Prav lep pozdrav,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jan Perko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!