Kao milovanje večernjih valova
Nježno bih ušao u podrijetlo priče
Ali što se zbiva i što odjekuje
Niz varljivu stazu zemaljsku
Kojom stiže zeleni vihor i bol
Ona kad bole trenuci dok se kuća
Puni sutonom u kojem se
Sa strepnjom nešto nepoznato
I bezrazložno čeka
Tiho bih prešao ispražnjenim peronom
Ali nešto se zbiva dok miriše lipanj
I rubom dana kao između prstiju
Istječe pijesak čitko ispisujući:
Sjećaš li se
Čekala sam naše
Zajedničko doba
Valovi, ki naplavljajo spomine, in ki se jim šele moraš posvetiti, da bi dojel njihovo sporočilo - ki se (skladno z usodo) izmika, in za njim ostane čakanje na nov val ... čestitke,
Ana
Ana, hvala najljepša.
lpm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!