NAJIN ŠEPET
Svetla noč je kriva,
preplavljena z lučjo lune,
da si drzno šepetava
in ko se gola dotikava,
naju šepet draži,
šepetam ti nespodobno
in ti mi vzdihljaje vračaš,
šepet postane kot paleta barv,
skrito položenih v naročje,
božava ga, hraniva,
ne želiva ga izgubiti,
on je najino zatočišče in zaupanje,
in ko vsa potna, luni upihneva luč,
nama ne zmanjka novih
razlogov za najin šepet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 17. 12. 2019 ob 07:29
- Prebrano 360 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47.5
- Število ocen: 2
