Dolga pot,

naporna pot,

potovanje z vlakom,

po pločniku,

polnem kolesarjev,

na levi strani pločnika nekaj avtomobilov,

na desni strani pločnika zapuščeno polje koruze,

nekdo bo nekoč požel to koruzo,

sredi koruze ptičje strašilo,

stopim k njemu,

ga vprašam,

če je normalno,

da straši vse okoli sebe,

da zanemarja svojo mamo v demenci,

da se sekira zaradi mladih in kipečih frizerk,

zaradi polomljenih šolskih klopi,

zaradi križa,

na katerem visi,

to strašilo,

ta kriminalec,

poželi ga bodo s koruzo,

on pa se le smeji,

tako,

tako,

tako,

fino,

ja, fino,

v motelu na drugi strani pa divje zabave,

escort,

razvrat in pijančevanje,

nekaj uniformiranih policistov,

nekaj,

nekaj oglasnih panojev in strašilo,

pribito na križ,

čudno se je zdelo,

čudno se še zdi,

to strašilo gor na križu,

gledal dolgo sem ta križ,

na njem strašilo,

ko bi vedel le,

kaj je zakrivilo,

to strašilo,

na tabletah,

na mamilih,

na prvinski osnovi,

na mrtvi osnovi,

mrtvo strašilo,

zatem pa padlo dol s križa,

z mrtvega križa,

na steber sramotilni,

zasmejalo se je to strašilo,

v omami in ekstazi,

na reklamnem panoju oglas s kosmiči,

koruza, polje nepožeto,

pod vpljivom smrti,

tresoče smrti,

smrti nasmejane,

ko strašilo pade dol s križa,

se zasmeje,

molči in drhti,

čudno to drhtenje,

čudni so okovi na rokah smrtnih,

čuden izraz na obrazu smrtnem,

čudni so pogledi,

psovke in obtožbe, 

čudna je normala,

ploćnik čuden in vlak,

vlak čuden,

vlak, ki pelje v neznano,

na neznano področje,

na neznano območje,

strogo varovano območje,

strog sistem,

sistem na nuli,

okovi in železne sirene,

železni sistem,

čudno železje,

čudna števila,

čudna strašila,

bodeča žica in stražarji,

slinasti in pobesneli ovčarji,

strašila,

koruza nepožeta,

vsa hrana od ust vzeta,

vsaka kapljica odtujena,

strašila zanemarjena in zasvojena,

zasvojena z okovi,

z bičem,

z verigami,

z bridkimi žeblji,

na kričeči zemlji,

kriki in trepet,

drgetanje in zaman klicanje dementne matere,

pohabljenega očeta in pravice,

ki je odvzeta,

vse je odtujeno,

odtujen je kamen,

odtujen je sleherni plamen,

strašilo pa zre preko okna na dvorišče,

kjer zanikrno igrišče,

nekaj starcev z mamili,

nekaj mladcev - pedofili,

vsi ostali pa bi milosti prosili,

bi jokali tiho in milo,

a nikdar ne bo se izpolnilo,

kar strašilo je storilo,

ko je ubogo mat´ ubilo,

ji očesi iztaknilo,

ji napravilo je silo,

da bi le bilo število,

da strašilo s sekiro je grozilo,

tam na pločniku,

med cvetjem,

med deževnuim smehom,

med sneženim krohotanjem,

s sledovi opekline,

z okovi in spomini,

ki vračajo bolečine,

sam pa gledam skozi okno na dvorišče,

se sprašujem,

kje je to strašilo,

ki človeka v meni je ugonobilo.

mladi umetnik