Obisk

Z otrokom opazujeva vrsto žuželke, ki drsi na gladini

luže; otroci lahko dolgo časa nepremično čepijo in gledajo

 

stvari, takrat so njihove oči kot drobna zrcalca.

Potem zapiha veter, vidim, kako ga zazebe, tako kot jaz

 

vtakne roke v žepe jopiča. Luže so polne oblakov,

kot oči, ki gledajo v marčevsko nebo, v obilje razpihanih

 

meglic. - Zakaj se oblaki ne razbijejo, ko se zaletijo?

vpraša otrok. Poskušam mu povedati, da se oblaki

 

lahko pretopijo čez stvari, a ne najdem pravih

besed. Ustaviva se na sredi planjave, med lužami,

 

in gledava, kako velik delovni stroj nalaga težko, mokro

zemljo; lahko bi gledala desetletja, kako se ogromni kupi

 

zemlje dvigajo v zrak in se potem spuščajo na drugo vozilo,

ki jih bo odpeljalo nekam drugam, za hribe,

 

kot da se tam gradijo neka druga, rahlejša tla.

Pobirava gladke in hrapave kamne in jih mečeva v luže,

 

vodni drsalec, ki drsi po odsevih oblakov, se ne pusti

motiti, le rahlo se zaziba med drobnimi valovi.

 

Ko se vrneva domov in stopiva okoli vogala hiše, zagledava

velikega dolgovratega ptiča, kako stoji na koncu vrta;

 

dolgo časa naju opazuje kot ogromen pernat oblak,

ne da bi se premaknil, potem dvigne nogo v zrak in odide;

 

slediva mu, ko kot ponosen starec stopa čez polja.

Ko se mu preveč približava, vzleti z okornimi, težkimi

 

zamahi, in njegovo umazano belo telo v zraku je

gladko in svetlo od vzpenjajočega se jutranjega sonca

 

kot odpadli del kakšnega delovnega stroja.

Nekaj sto metrov stran od naju se spet spusti na tla,

 

stopi do roba vode in pije z dolgim, močnim kljunom,

z ostrim rumenim plamenom. Vodni drsalec se še pozibava

 

na valovih, ko se nad njim zapira nebo. Otrok stopa naprej

po lužah, po odsevih oblakov, pustim ga; sledila bova

 

velikemu belemu ptiču čez vso ravnino, z drgetajočimi

rokami v žepih, z mokrimi čevlji, ves čas bova ohranjala

 

razdaljo, da ga ne preplašiva, da mu ostaneva blizu.

Franci Novak

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
15. 12. 2019 ob 20:43

...Ta pesem me je  s počasi odpirajočimi prizori realnosti čisto potegnila vase. In mi v odseve luž, v žepe potisnjene premražene otroške roke, v meglice, v gladko vzpenjajoče jutranje sonce...v vrt z dolgovratim ptičem...prinesla poetiko, zaradi katere bom pazljivo ohranjala razdaljo, ko jo še kdaj obiščem...

Da ji, njeni svojski lepoti, lahko še ostanem blizu.

Franci, lepo te je (spet) brati!

 Majda

Zastavica

igorj

Poslano:
16. 12. 2019 ob 14:16

še za hip postojta

že dirjam za vama

grem tudi jaz

ohranjat razdaljo

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
16. 12. 2019 ob 19:49

Hvala obema. Majda, hvala za poglobljeno branje (in podoživljanje), to mi precej pomeni. Tudi tebe je lepo brati.  

Franci

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 12. 2019 ob 21:20

Pesem, ki združuje tankočutno drsenje in zajemanje sveta; naj si bo pri opazovanju strojev, vodnega drsalca ali ptiča, drsenje je zasledovanje s spoštljivo razdaljo - samo v taki razdalji se stvari in bitja pustijo opazovati, kakršne so in samo z otroškim pogledom je to opazovanje lahko razpotegnjeno do neskončnosti - čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
22. 12. 2019 ob 09:48

Hvala, Ana, za tale tankočuten zapis.

lp, Franci

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 01. 2020 ob 19:09
Spremenjeno:
19. 01. 2020 ob 19:33

Čestitke k izboru pesmi jeseni 2019 z utemeljitvijo uredništva:

Pesem nas popelje v natančno in vztrajno opazovanje sveta, kot ga premorejo otroci. Pred nami se v izrazito proznem ritmu, ki ga pri Novaku že poznamo, skozi otroške oči razprejo podobe nenavadne žuželke, ki lahko »drsi na gladini luže«, »velikega dolgovratega ptiča« in delovnega stroja, ki gradi »neka druga, rahlejša tla«. Četudi se zdi, da so podobe pred nas postavljene naključno, kot se pred opazovalcema pač vrstijo, se skozi bistveno vprašanje »oblakov, ki se zaletijo, a ne razbijejo« strnejo v miniaturo prevpraševanja bistva eksistence. Kdo smo mi kot opazovalci in kaj je pravzaprav to, kar opazujemo? Novaku v zaključku pesmi uspe čudovito povezati vso podobje, ob tem pa pojasniti, da je odgovor na vsa vprašanja pravzaprav v razdalji. Nikoli sicer ne izvemo, kolikšna je tista razdalja, da dolgovratega ptiča ne splašimo, lahko pa se v iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih pesem mojstrsko postavlja, morda vrnemo nazaj k naslovu. Razdalja je takšna kot pri obisku – začasna. Seveda smo tukaj, vendar se je potem potrebno vrniti. Kamorkoli že. (HeZe)

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
19. 01. 2020 ob 17:40

Hvala uredništvu za izbor in spet izvrsten in navdihujoč komentar!

lp, Franci

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
20. 02. 2020 ob 09:33

Četitike...iz navdušenega srca!

:)

Majda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Franci Novak
Napisal/a: Franci Novak

Pesmi

  • 15. 12. 2019 ob 20:01
  • Prebrano 1786 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 259.13
  • Število ocen: 11

Zastavica