To strašno zanikanje bližajočega konca,
ko se ne zavedaš sebe in se ne čutiš,
ko se ti strahovi razrastejo v glavi
in ti njihove korenine zadušijo srce.
Uničujejo ga in ranijo.
A ti opaziš le površinske praske,
ki se bodo jutri poglobile in zarezale
v živo meso v trajen spomin.
Živiš življenje v strahu pred neizbežnim,
ko večer prepočasi izgine v noč
in se noč kot jara kača plazi naokrog.
Vstopiš v nov dan brez noči,
ki zaznamuje telo s sivo patino
boleče zagrenjenosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!