PRIJATELJ

Še včeraj je bil osamljen v azilski kletki.
Narava ga je obdarila z lepoto a z bridkostjo življenja.
Njegov pogled je bil nežen in lajež kot nežna melodija.
Vgravirane je imel bele lise, ki so mu dajale posebno žlahtnost.

Danes je svoboden, začutil je novo rojstvo.
Na postelji spi po vsej svoji dolžini.
Jutro popestri z velikim veseljem v svojih očeh.
Pogled njegovih oči sprašuje, kaj bi rad?

Vlak prečka prijazno vasico, s severne strani.
Bil je hladen mesec, sprehajal sem se sredi polj.
Ob meni je hodil Prijatelj in ura veselja je dosegla zvezde.
Ob klicu prične mahati z repom, kot kovaški meh.
Postavi se na zadnji taci, nakazuje, da je pripravljen za debato.

Podi se po travi od krtine do krtine.
Vohljanje med tekom ga ustavi pri luknji.
Gobec poriva v luknjo, kot bi iskal arheološke najdbe.
Kljub majhnosti je prijazen, ubogljiv, ljubek in vreden polne ljubezni.
Na ozari hodi bahavo kot gazela, igra se z mačko pod drevesi. 

Po dolgem snidenju te sprejme z navdušenjem, pozabi na dolgočasje.
Njegov hobi je sprehod na odprtem, njegovo telo se giblje v krogu.
Ko se mi približa, vidim igrive oči, njegova notranjost izžareva ogenj.
Pozdravi me z dvigom tačke, da potrdi svojo osebnost.
Spi, kot bi imel masko za oči, a njegov skriti občutek, je čuvaj.

Visok sneg ga ne ovira.
Teka desno in levo kot valovi, kljub debeli snežni odeji.
V daljavi se zasliši bobnenje prihajajočega vlaka.
Prijatelj zvedavo dvigne vrat, oči sprašujejo, po kateri poti naprej.
Prijatelj je srečen. Veselje v hiši je prava izbira!

fawzi