še
ko s peresom oblizuješ jezik
in gledaš z ribjimi očmi,
svetloba bdi brez tebe
in večer je sedemkrat na dan.
še veš, kako se roka vdene,
kako potisne noga vmes,
a koža, zastarela plošča,
hrešči in preskakuje čas.
saj še premikaš prsi in še se sliši
vzdih. še drhtiš. le ko zaveješ,
mrkneš, in v sobi tvojega imena
ni kamna za spomin.
Vesna, pesem sicer nekoliko odstopa od tvoje siceršnje poezije, a meni je všeč. Dobra je!
Lep pozdrav
Dimitrij
Prekrasna, draga Vesna! Še!!!!!! :)
Objem, Majda
Hvala, Dimitrij in Majda. Na še! :-)
Čestitke h globoko eksistencialni pesmi, všeč je tudi meni,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 13. 12. 2019 ob 19:03
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 262.5
- Število ocen: 9