Ko sem bela,
mi rečeš snežna kraljica.
Zagledaš se v moje nedolžne oči,
me poljubiš
in užiješ vse, kar imam.
Vse ti dam.
Takrat zapade prvi sneg.
Snežinke,
ki za hip obstanejo na trepalnicah
In že jih več ni.
Tako čiste in prozorne,
ljubezni polne.

Ko sem črna,
nosim v sebi grozovite sanje
o kanji,
ki ti bo izkljuvala oči,
razmesarila prsa,
izvlekla čreva.
Tam bom stala peklenska,
zmagovita, neusmiljena princesa
teme, jeze, žalosti, obupa.

Ko sem zelena,
sem pomlad;
zeleno rdeča,
je pomlad cveteča.

Ko po morju zadiši,
modrina lesketa se, valovi.

Rumena, rjava, zlata
je jesen bogata.

Zapri oči.
Vdihni.
Ustnice zadrhtijo,
barve sklenejo se,
zaiskrijo.

Rumena, modra,
je zelena.
Ti si moj
In jaz tvoja ena.

TanjaT