papir si in v drevo se povrneš
manjka samo še
hladen parfum,
ko se
vkrčim v tvoj okus.
najina predigra
je
duet ideje
, malo tvoje -
malo zberačene za
pomežik bokov.
nihče ne sme, še ne,
smejati
bolečine v lomljiv
aparatus, ki
drobi
na sto očes.
ne dihava več
; en drugemu sva
kisik bomba,
napackana
po sprednjih sedežih
avtomobila.
Škoda.
Kot ples in dihanje, to pisanje (je vse, kar ostane?) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 12. 12. 2019 ob 04:37
- Prebrano 461 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.3
- Število ocen: 7