***
Zadnja postaja mestnega avtobusa
obrasla s travo ki rine v asfalt
Tam se konča urbano
Na tej meji
na zadnjem koraku postajališča
je nevidna ostra črta
med urbanim in ruralnim
med civilizacijo in divjino
med mestom in podeželjem
V tem smešnem kosmu trave
se spremeni zavedanje
Tu se zlomi uradnik
aktovka s spisi pade v samokolnico in
zgrbljen in žuljav stopi bos na zemljo
Nikogar ni ki bi kupil
uro njegovega znanja in spretnosti
za voz cepanic
Za to mora garati več kot mesec dni
Pretvarjam se da ne vidim
neznatne podrobnosti na koncu asfalta
a se zavedam ogromne razklanosti
tam kjer je ne želi nihče videti
Raztegljivost uradniške ure je naravna
kot je tudi neraztegljivost polja
Vrste krompirja se ne da podaljšati
vrsto pred uradi pa prepogosto
Ne sodim nikomur
ne opravičujem ne zaničujem nikogar
a črta na koncu
zadnje avtobusne postaje
je pregroba
Z (drugačnim) naslovom bi lahko podprl simbolnost te pesmi ... kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
28. 12. 2019 ob 10:45
Spremenjeno:
28. 12. 2019 ob 11:49
Hvala Ana, sva pa spet na isti točki, glede mojih naslovov. Naslovi pesmi so v besedilu, so del besedila. Lahko naredim edinole tako, kot sem, da jih vrnem tja, kamor sodijo.
lp
urednica
Poslano:
28. 12. 2019 ob 12:39
Spremenjeno:
28. 12. 2019 ob 12:39
Ja, v bistvu je tako najboljše,
čestitke k raziskovanju razpoke med urbanim in ruralnim in človekom, ki se skuša prilagoditi in preživeti ...
lp, Ana
Odlična!
Čestitam za črtice in vse lepo v 2020.
Lp, Marija
Hvala Ana, hvala Marija.
Obema in vsem lepe želje.
Milan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
- 10. 12. 2019 ob 13:26
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169.91
- Število ocen: 7