DEŽEVJE
V zametku otroškega joka
in prihajajočih kapelj,
bosta konec in začetek
čisto blizu,
v odmevu vzdiha,
ko boš legla v
včerajšnjo posteljo
in bila videti kot truplo,
kot pogoltnjeno deževje
z raztegnjeno sliko
do neprepoznavnosti,
sama s sabo
in v sebi,
boš
lahno stegnila roko
do praznine.
Takrat boš skušala
prilepiti sonca
čez zamegljeno ozračje,
da boš lažje vdihnila
korak
in luknjo, ki ga je pustil
za sabo,
takrat se boš
iztisnila
skozi mrenasti oblak besed
in napisala pesem
o pesmi.
In dež bo kapljal
in te izpiral.
tako kot vse hčere <3 tako kot v vse stopinje
Irena, <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 08. 12. 2019 ob 13:24
- Prebrano 721 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 227.64
- Število ocen: 11