Boli dotik laži, ki čutim polzeti ga med prsi in
peče občutek dlani, ki leži med mojimi prsti.
Tvoj pogled me kljuva, daleč v globino duše,
tam temne misli bljuva, svoje elegije piše.

Svilena tišina zastruplja rojstvo novih stihov
in pljuča oropana so svobode polnih vdihov.
Odmev neiskrenosti plazi se po stenah,
nekoč mogočna strast zdaj umira v venah.

Rada bi jokala na tvoja ramena,
pa priti k tebi ne morem, ker
na moja položil si svoja bremena.

Zdrobil si bližino in dovolil na stežaj odpreti si vrata,
v hišo povabil bolečino; tja, kjer dva se več ne poznata.

kso