Roža z Golice


Pred tabo stojim.
Gola.

 

V objemu
decembrskih sap,
izpod gora,
tebi domačih,
podrhtavam.

 

Da bi le bila
planika,
resje, bor,
ostrina z višav
me ne zbode.

 

Čas razblinja

meglice, 

nastavlja robove. 

 

Tvoje ledene vode
pa tečejo,
kakor v večnost.



Gola stojim
pred tabo.

Ni me sram.

Znova premeriš
brazgotine.

Zarežeš,

tokrat

   v sladkorno peno.

petja

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
06. 12. 2019 ob 07:13

...Kako lepo, Petja!

lep pozdrav,

Majda

Zastavica

petja

Poslano:
06. 12. 2019 ob 13:40

O Majda, hvala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

petja
Napisal/a: petja

Pesmi

  • 04. 12. 2019 ob 19:22
  • Prebrano 81 krat

Zastavica