razrasla se bom kot bršljan
da bom polnila ulice
ceste
parke
moje vitice bodo prepredale strehe
in listi bodo rumeneli z zimo
razrasla se bom po gozdovih
sadovnjakih
nabrežjih
da bom posedala po klopicah
in plezala po starih deblih
razrasla se bom kot bršljan
pokrila svet z vsem svojim zelenjem
takrat bom
tako velika da me ne bo več nikjer
Lucy flešbek *.
Pesem pa ... vržena rokavica v ksiht smrtnosti.
Všeč mi je. Le sedanja dva zadnja verza bi zbrisala, se mi zdi, da je tole
takrat bom
tako velika da me ne bo več nikjer
izjemen konec pesmi ... Kaj meniš?
Lp, Ana
Hvala za komentarje.. Lahko poskusim tudi s takim koncem.
Lp
Imenitna pesem o preseganju (samega sebe), da naposeld izgineš ... čestitke,
Ana
;) seveda ni pike tam, kjer jih tudi nikjer drugje ni ... super, da je tudi tebi všeč,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!