Ni vse cesta, kar pod noge pride,
in tudi pesem ni vsak trpki vdih.
Ni vse lepota, kar ti kdaj uide,
in ko izdihneš, izgubi se stih.

Ni vse življenje, kar hiti za tabo,
in kar ostane, vsakič ni sonet.
Ni le mehkoba, kar je vzvalovano,
in ni rečeno, da zbudiš se spet.

Ni zmeraj vse tako prekleto jasno!
Ni vse tako brez pack dodelano;
potiho pojem, ker pač nočem glasno -
moj verz ni spev, vprašanje je samo.

Lidija Brezavšček - kočijaž