Treba mi još jedan dan
Plodna je livada naše mladosti.
Trave se dotiću, maze i tuku
pričasmo, što neki vjetrom zovu
no bez kazaljki sve časkom prođe
treba mi još jedan dan
Dvije vlati se nekad spoje
da li baš jedan jedini put?
Tražim ushit u tvom plesu
kad planove svileno prostirem
treba mi još jedan dan
Ima li vremena da ljubav opet osjetimo
prije nego sijeno postanemo
jer iz daljine zvuk kose resko reže
društvo u stog polako seli.
Treba mi još jedan dan
Predveče nam orkan prve kapi baca
hrastovi se lome al se trava spaja
kosci mokri trče kućama
dok nas huka skupa svija
hvala sudbini za još ovaj kišni dan
Zanimiva pesem, v kateri preko poosebljanja trav sledimo hrepenenju po ljubezni in podaljšanju življenja (kosce prežene nevihta) še za en dan ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Daniel
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!