Bila je lepa kot Afrodita,
pri porabi denarja ni poznala limita.
Podporo v ozadju usmerjala je zaščita,
vzpostavljena bila je nova elita.

Na vrhu nova je vladavina,
med strukturami stekla je menjalna trgovina,
razprodana bila je družinska srebrnina,
spet ponavlja se zgodovina.

Daleč stran odletele so črne ptice,
v varen kraj na počitnice,
pospravile so dokaze in priče,
za njimi ostale so le stenice.

Bile elite so enodnevnice,
hitre, poskočne kot veverice,
prave male hudobne čarovnice,
v preobleki prefinjene, elegantne pravnice.

Kje so lepe, raznobarvne mavrice,
poštenje in notranji mir okolice,
spoštovanje in delavske pravice,
brez vpliva potuhnjene podtalnice.

Izbrane veljake ustvarja neformalna skupina,
pohlep in moč, je njihova doktrina,
dokler jih podpira zavedena perutnina,
ki ne čuti, kaj je opeklina.

Poudarjajo, da so prva violina,
bojijo se naliti čistega vina,
ne zanima jih razvoj, ampak le lastnina,
prisiljen nasmeh prekine nastavljena mina.

Sumljiva je njihova osladna slina,
dostopnost ni bila njihova vrlina,
odgovore na vprašanja spremljala je tišina,
negotovost izdala je vročina.

Ovenela je razbohotena rastlina,
slab občutek prekrila je bolečina,
val ljudi zajela je revščina,
v njih ostala globoka je brazgotina.

Razkrinkane so bile intrige,
skrivnosti sčvekale so papige,
odkrili so dvojne knjige,
vklenili so jih v verige.

Zaprli so jih v zaporniške celice,
o umazanih igrah poročale so kukavice.
Opeharjenim ljudem pokažejo naj svoje lice,
jezni pogledi prebadajo jih kot strupene puščice.

Razblinil se je sen zlagane elite,
nihče ni rekel oprostite!
Na obzorju bleščala se je nova elita,
vso podporo dajala je stara, preverjena zaščita.

Človek, preveri, kaj izkazuje napisana listina,
prepričaj se, kar predpisuje medicina,
naj te ne preplaši grožnja, strah in batina,
zaupaj sebi, čaka te družina.

Sopotnik