zavita sva v balo tančic iskrenosti.
in pod tem ni nič, ker
sva bila preveč zagledana v nerečeno
o, ja, prepljavljajo me sunki igrane nevednosti
in zavedne igranosti
in dramatičnosti nedovoljenega
moškega telesa
in čar tokov svobodne misli
in ...
ptica selivka v zastoju
brez obratov, preganjanja
in sijaj nedolžnih pogovorov s še nedolžnejšimi iskrami
ki zažgejo vrat, obraz, lasišče
nikoli takšna, vse je enkrat prvič, zame nikoli, vsaj do zdaj
in preden se v strahu zavijem v zlobnost in laži
hvala, ker se obrneš stran

v vsakodnevnem zanikanju senzitivnosti
in teptanju zasnutkov vprašanj
sva znorela.
v izbljuvkih najinih teles sva izgubila razsodnost
vest, dobila sva zagon, sva zagon, prekolni zvestobo
in se pokloni stvarnosti

skrivnost razkrita v bližini
bližnjega

lahke besede težkega pomena
izdam soglasje, zagrabim ponujeno vejico svobode
spet ptica selivka, v zastoju
spim

tako sva zavita v balo tančic iskrenosti
v lahkotnost in neobvezujoč
vonj po simboliki

kai