O čudo ti neznansko,

da je zvezda na nebu zagorela,

in čudo gromozansko, 

da je druga ugasnila.

Kakšno je čudo,

da iz semena drevo zraste!

In kakšno čudo, da dve srci zagorita!

In kakšno čudo,

da novo življenje zaplodita!

In kakšno čudo,

da mogočneža, veljaka,

takisto, kot bednega siromaka

v jamo dado, v večno zibko,

kjer on ne joka, oh joj, kakšno čudo,

da sem bil tudi jaz del vsega tega.

Gregor Markič Factotum