Zbudim se
Gol pod ostrimi žarki sonca
Ustnice imam razklane
Oster nož slanega zraka
mi je zarezal razpoke globoko v kožo
Oči me skelijo zaradi svetlobe
ki se odbija od zelene širine vode
Sedim v papirnatem čolniču
Zložil sem si ga sam
Iz knjig polnih pesmi
Da veter bo vedel mi peti
Ko boril se bo z mojimi jadri
Da mi bodo zvezde pele
Uspavanko pod plimo razgaljene lune
Pesem o zelenih gozdovih
Ki se kot črede pasejo po klancih
Zelenih na robu morja
Iz kjer sem odplu
Česar se spomnim je le še smragdno
Kristalno zelene barve
Kot tekoča polja pod mano
Ki že razmakajo mojo mogočno ladjo
Valovi neutrudno brišejo besede
Veter ne poje več
Zvezde so že davno utihnile
Zbudil sem se s peskom v očeh
Končno sem prispel
Zažgal sem svoj čolnič
Nazaj ne grem
Ker vem da sem našel Tu
Otok skrit sredi žejnih globin
Kjer dviga se skala ogromna iz morja
Vse do nebeškega stropa
Njen vrh skrit nad oblaki
Tja moram
Da zagledam od kod sem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: undi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!