Stena
Visoka stena zrasla je med nama.
Ne vidiva si več v oči,
ne slišiva, kaj drugi govori.
Vsak na svoji strani sva ostala. Sama.
Vsenaokrog prebuja se narava.
Sneg kopni in cvetje že brsti.
Sprašujem se, morda se tudi ti,
kam gre vse to in kje sva midva ostala.
Ne vidiva si več v oči,
ne slišiva, kaj drugi govori.
Vsak na svoji strani sva ostala. Sama.
Vsenaokrog prebuja se narava.
Sneg kopni in cvetje že brsti.
Sprašujem se, morda se tudi ti,
kam gre vse to in kje sva midva ostala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: alineja
- 05. 06. 2009 ob 07:51
- Prebrano 785 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193
- Število ocen: 6
