Skozi druga življenja, druge noči.
Mogoče bi morala sedaj domov,
nič ni novega na gladini,
tistih nekaj kodrov padlih z neba,
grobe korenine, drevesni panj,
prazen, vrnjen iz izgnanstva,
ribe in kormoran.
Mogoče bi morala sedaj domov,
odmev je zapeljal moj korak v stran,
živ ali mrtev, malo ostane
moči neba, ko poletju sledi zima
in veter odvrže na tla semena,
da tolažijo ali vznemirjajo
glineni del srca.
Mogoče bi morala sedaj domov,
nič ni novega na gladini,
dolga rezila trav, volna in perje,
ograje in rane z besedo kovane,
gnezdo vrane visoko nad vodo,
njegov odsev z dolgo senco,
pripela bi jo nazaj, če bi lahko.
Mogoče bi morala sedaj domov
in mogoče se bom počutila drugačno.
Pozdravljena, Sol, dobrodošla na Pesem si, lepo, da si se nam pridružila.
Si mislila zapeljal?: odmev je zapaljal
Lp, Ana
Hvala vam, Ana Porenta. Pozdravljam vas nazaj in se vam zahvaljujem za natančno branje.
Lp
Pesem, ki s slikovitimi podobami narave slika občutje p. s. in vračanje k sebi (domov), čestitke,
Ana
Zahvaljujem se vam, Ana, za lep opis in izpostavitev.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sol
- 24. 11. 2019 ob 08:56
- Prebrano 533 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.14
- Število ocen: 5