ogenj
z ognjem gasiš
da bi poljubljal
tvoja usta
vrača se ti
stara norost
da ponoviš
najino mladost
zamolčano skrivnost
iz prsne votline
zavedno posrkaš
ko sanjaš
kako
se izgubljaš
v omamo
ki te počasi
ubija
čas v tvojem svetu
stoji
Čeprav se izgublja(š), se najde(š) v pesmi ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!