nekdo se jokaje odpravi čez
veliko mesto pitat golobe in
ugotovi da to ni bila njegova
destinacija in niti življenjski
klic. rad bi bil poštar. odpravi
se čez veliko mesto s torbo
in skuterjem. povozijo ga ker
prevozi rumeno luč. golobi
se privoščljivo hehetajo in nič
ne jočejo. bi bilo bržčas hinavsko
trditi da jim je žal za izdajalca.
še bolj hinavsko bi bilo trditi
da karkoli vejo o zadevi. golobi
imajo drugačno ontologijo.
v tem joku je spogledovanje s sonetom (malo zares malo za hec) pomensko zato, ker v sonete sodijo majhne pomembnosti kot je tale resnica, poetsko dodelana v filozofskem zaključku.
Ontologija golobov, temeljna filozofska resnica o biti se ne dotika poštarja wanabe :)
jim bom pa jaz nesla kruh! Njim je vseeno, hehetajo se lahko naprej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!