Moja usnjica se počasi debeli,
z vsakim zadanim rezom.
Štejem brazgotine,
kot značke.
Kje je moja nagrada?
Za najglasnejšo,
najmočnejšo,
najhladnejšo.
Kje je moja diploma?
Za trmo s katero brcam
okoli sebe,
kot otrok brez igrače.
Kje je moj govor?
Zahvala za travme,
stres, pritisk
in moč.
Kdaj mi bo mož bele postave
stisnil roko
in se ogabno nasmehnil
“Bravo”?
Obličje uspeha
je minsko polje
in jaz
sem neprebojna.
Čestitke za neprebojnost!
:)
Lp, lidija
* obličje uspeha je minsko polje,
čestitke.**
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MV
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!