Ocenjujem te
Lahko bi izustila nemosti krik,
mogoče zgolj blago, neslišno ječanje,
a mojim besedam dopusti odmik,
v presežku občutim, da ni smisla zanje.
Ni te prepričala zrisana zgodba,
sem kot nedodelana shema poraza.
Nemara vseh smelih podvigov obsodba
me čaka v tvojih niansah obraza.
Več kot povprečne so želje, je glas
v ruševinah moči. Ni naju večnost ujela.
Lahko pa kot steklo razbijem ta čas,
da dobrih črepinj óstrost s sabo bom vzela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
- 04. 06. 2009 ob 21:04
- Prebrano 1332 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 773
- Število ocen: 26
