POZABIM
Prsti so ji poplesavali po telesu
ko se je zapeljivo oblačila,
plamen v meni je vztrepetal,
da sem jo ponovno vzel
kot poraženi ljubimec
z divjo grozo v očeh,
naj pozabim, je rekla
in upihnila vse sveče,
dan je izgorel skozi naju v noč
izginil med potnima telesoma v temi,
tisti temi, ki žari oblečena v črno
a nikoli ne dočaka jutra.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 18. 11. 2019 ob 10:13
- Prebrano 296 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128.1
- Število ocen: 4
