O, ni kaj, izredno pomenljiva pesem, se ti je zapisala, Poetesa Martina! Vedno bolj mi je všeč, ko me misli zadržujejo ob posameznih verzih ... Saj zakaj se pa ne bi vrnil na začetek, le zakaj ne ...

Prijeten, jesenski dan ti želim,

Sašo

Vse kool, samo zadnja dva verza bi brisal do onemoglosti.

Saso, nprJanez, hvala za komentar!

Z zadnjima verzoma zelim povedati kako mocna je zelja po zivljenju/ prezivetju, kljub temu, da clovek ve, da ni povratka, kljub temu, da samo obstaja in nic vec kot to, da vegetira. Zakaj je v nas se vedno ta zelja?! 

Lp, Martina

One answer is: evolution. Narava je selektivno izbrala tiste z močnejšim preživetvenim nagonom, zato smo dandanes ostali samo 'najboljši' xP. V bistvu si dala dobro iztočnico s tem ... vzamem nazaj prejšnji komentar :).

Vredno premisleka in večkratnega branja in poglabljanja vase.

Je pa vse odvisno od posameznika, kako močna je ta želja še obstajati, ker v vsakem primeru je prej ali slej treba oditi.

Lp, Marija

Marija, hvala za komentar!

Koliko časa je telo, kljub bolečini in nepokretnosti, še pripravljeno vztrajati?

Ta evolucija mi ne da miru :)

Bodi dobro,

Martina

In vprašanje, če neodzivno telo hrani tudi neodzivnega duha ... čestitke h ganljivi pesmi,

lp, Ana

Hvala Ana, zanimivo vprašanje si mi postavila! Vsekakor vredno razmisleka!

Hvala za izpostavitev pesmi,

lp, Martina