Še kdaj prideš,
modrica,
ko onemi sled peresa,
tok misli prekrije
srobotje in šaš?
… spet našel bi zate
izgubljene besede,
ki jih moč je izpisat,
ko sebe mi daš …
Še kdaj prideš
v somraku,
ko duši stisk tišine,
prisedeš kraj mene
v jesenja šumot?
… spet našel bi zate
izgubljene besede,
ki jih moč ni izreči
v sosledju samot …
Še kdaj prideš
v boršt
utopljenega zorja,
zatrkaš na drevce
kot nekdaj pomlad?
… spet našel bi zate
izgubljene besede,
ki zatavajo v goščo
brezpotja pozab …
Še kdaj prideš
v goljavo
neizpete ljubezni,
v nemo prezenco
mrtvoudnih balad?
… spet našel bi zate
izgubljene besede,
za stihe skončat,
preden bo hlad …
O, kako razvesele vajine besede, spoštovani Poetesi, Marija in Katica. Hvala vama za čestitki! :-)
Lepo pozdravljeni,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!