Ko posije,
je svet predrugačen.
Trave ob poti
veselo mahajo v pozdrav,
kamni na cesti
se kotalijo od smeha,
hiše v daljavi
rastejo v nebo
in na veliko odpirajo svoje oči.
Na drevesih cingljajo
barvni okraski
in zazdi se ti,
kot da se ti bo zdaj zdaj
v naročje osul
koš svetlečih draguljev.
Ko posije,
predrugači tudi tebe.
Greš
in lahko postaneš kamen
ali trava ali hiša ali drevo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!