Na zidu
narisane podobe sanj.
Okna polna sonca,
objemi črnih,
rumenih,
belih,
rdečih dlani.
Rože hrepenečih rok.
Pod zidom
ozki rovi
želje,
v prestrašenih tveganjih
oči teme,
nezanesljivost križišč,
nasedli čolni
zibljejo smrt.
Ob zidu
jeziki kletev,
ironija
slepih krogov.
Premiki misli.
V zidu
razpokan
krik
neba.
Nad zidom
selitve
sijočih
ptic.
Da, da, odlično; pesem vredna premisleka, Poetesa Majda! Take in drugačne usode nesrečnih ljudi, ki jih je ločeval zid ... In paralela, kaj pa dandanašnje ...
Prijeten jesenski dan ti želim,
Sašo
… "ironija slepih krogov"... dobesedno zahteva "premike misli"
Majda, draga, vedno znova s pesmijo vprežeš tudi moje misli; zaradi aktualne vsebine in čutečega pogleda na "zid"me tokratna pesem še posebej vabi k večkratnemu branju in razmisleku;)))
z lepimi pozdravi,
Breda
* slavimo padec berlinskega zidu, obenem pa "najbolj demokratična država na svetu" gradi zid, vključno z Judi, ki so menda "od boga izvoljen narod..."
čestitke **
Zaman je rušiti zidove iz betona, če prej ne porušimo tistih v glavah....tako, da se bojim, da jih bo še ( nove in nove) in (pre)dolgo videti ( edino Človeško zgradbo) iz vesolja.
Tudi v vesolju naših celic so ( še vedno) zelo stabilni...čeravno jih ni videti takoj, na prvi pogled, na prvo besedo, na prvo vsebino...kajne, dragi Sašo, Breda, Svit?
Na kakšno opeko manj...in na veter svobode!
Majda
Zidovi, ki ločujejo in ne varujejo (pustijo, da se ziblje in razrašča smrt) - aktualnosti ujemaš v pesem, ki presega ta čas - čestitke,
Ana
Hvala za vse: čas, lep komentar, črtkano pohvalo :)...
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!