Črno sonce

 

 

z nevidni rokami sežigaš rokave

in svojo goloto kažeš

kot da je to sramota

nihče ti ne more

odstreti svilenega dima

ki se je nabral okrog

drhteče živega srca

 

vitezi stražijo žile

ki dovajajo strasti

skozi pretoke življenja

 

misliš da si slepa

ker samo z dotiki začutiš

da živiš

 

misliš da nisi lepa

ker te je črna pega

odgnala daleč, daleč

 

 

ne sežigaj več ran

veš, najlepši vrtovi

so tisti, v katerih

se razcvetajo sanje.

Silva Langenfus

li

li

Poslano:
11. 11. 2019 ob 10:50

ne sežigaj več ran

veš, najlepši vrtovi

so tisti, v katerih

se razcvetajo sanje.


lepo sporočilo


lp, li

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 11. 2019 ob 17:15

Všeč mi je, morda le:

odgnala daleč, daleč

proč od bistva


Lp, Ana

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
12. 11. 2019 ob 18:47

Se strinjam, popravim. Hvala

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 11. 2019 ob 18:54

Čestitke k pesmi, v kateri se dvojnost in preizpraševanje iztečeta v pomirjujoče sanje ...

lp, Ana

P. S. Morda bi odstranila še razgali se do konca, ker o tem govoriš že na začetku in pesem se bere kot razgaljanje do konca ... Kaj meniš?

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
12. 11. 2019 ob 19:06

Res se ponovi... in besed že ni :-)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 11. 2019 ob 19:08

In zdaj je Črno sonce zasijalo med podčrtankami ;)

lp, Ana

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
12. 11. 2019 ob 19:24

hvala, da sije :-)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 08. 11. 2019 ob 07:47
  • Prebrano 145 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica