Črno sonce
z nevidni rokami sežigaš rokave
in svojo goloto kažeš
kot da je to sramota
nihče ti ne more
odstreti svilenega dima
ki se je nabral okrog
drhteče živega srca
vitezi stražijo žile
ki dovajajo strasti
skozi pretoke življenja
misliš da si slepa
ker samo z dotiki začutiš
da živiš
misliš da nisi lepa
ker te je črna pega
odgnala daleč, daleč
ne sežigaj več ran
veš, najlepši vrtovi
so tisti, v katerih
se razcvetajo sanje.
ne sežigaj več ran
veš, najlepši vrtovi
so tisti, v katerih
se razcvetajo sanje.
lepo sporočilo
lp, li
Všeč mi je, morda le:
odgnala daleč, daleč
proč od bistva
Lp, Ana
Čestitke k pesmi, v kateri se dvojnost in preizpraševanje iztečeta v pomirjujoče sanje ...
lp, Ana
P. S. Morda bi odstranila še razgali se do konca, ker o tem govoriš že na začetku in pesem se bere kot razgaljanje do konca ... Kaj meniš?
In zdaj je Črno sonce zasijalo med podčrtankami ;)
lp, Ana
hvala, da sije :-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 08. 11. 2019 ob 07:47
- Prebrano 628 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115.86
- Število ocen: 7