Dan iz noči bo
prehitro izstopil.
Glej, v Rimski, pot!
Jo bo zmajal, raztopil?

Kočije drvijo
breztračno s poti.
Ustavi, ustavi ...
Preštej, smo še vsi?

Sto kočijažev
za isto norijo.
Preglej konjem uzde,
zajézi stihijo.

Ni dilidžansa
in pošte ne pelje.
Nešteto vzbrstí
v brezčasju namelje.

Stihi postriženi,
mrk kolovoza.
Pesem se ne spoji
s dnevom. Stop. Proza.

Lidija Brezavšček - kočijaž