Duo tragico

 

Dođe bez prologa i velikih reči.
Sedneš, opevaš zid, popiješ na račun kuće.
To, samo i malo udara snažno,
baci te preko utvrđenog praga.
Ispod je cvet.
Njegova boja dlan ispeče.
Ti modriš na račun kuće.
Pa mrljaš svetlo i grebeš tamu
kao da želiš da te nađu.
Dođe, sve smelije vuče
pod neki tuđi, zaleđen prozor
i gura, gura u istu priču:

Zaboravio si nešto važno!

-Našao sam ono drugo.

Možeš li da mi vratiš mape?

-Čuješ li šta kažu ruke?

A onda Bogovi popadaju
i kažu sve što ne smeš znati.
To ode kad za kožu sraste,
polulud psuješ na račun kuće.
Zgrčeni demon u oknu čučne
i staklo prsne:

To ode da se vrati.

julijanabalaban

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 11. 2019 ob 17:13

Približevanje in udomačevanje hiše in vsega, kar sodi zraven, je lahko blagoslov ali prekletstvo ... usojenost, ki ji ni mogoče uteči - čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

julijanabalaban
Napisal/a: julijanabalaban

Pesmi

  • 07. 11. 2019 ob 22:36
  • Prebrano 373 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 163.94
  • Število ocen: 6

Zastavica