ko se vse zgodi

ravno toliko prepozno

da za trenutek občutiš

kaj izgubljaš

ko se vse prelije

v tako plitke posode

da samo za hip okusiš

kaj ne bo del tebe

ko se dotakneš neba

in padeš na kolena

ker ne veš

da so zvezde drugje

ko ti mehka koža zadiši

po prvi jutranji kavi

nato spet hitiš

proti neznanim bojem

ko se nič ne zgodi

in čakaš, čakaš…

takrat za hip zaslutiš

da si ljubezen sama

Silva Langenfus