S polj hladnih dvigajo se v noč meglice,
na praznih gnezdih pajek plete mreže,
polegel veter je v temo brez teže,
kot zlo rdijo zrkla črne ptice.
Ob nogah smrek vse preglasi potoček,
ki žalna voda je brez mesečine.
Nesojen ženin skozi slutnje rine,
k nevesti v dlani nosi zlat obroček,
ozira se prek polj, tja v šaš in čaka
da si prižame na srce preljubo.
Ko polnoč bije, v dlan mu šine sraka,
skovik zakliče strah, smrt in izgubo.
V močvirje v begu ona zakoraka,
kjer trsje utiša jo in z njo obljubo.
Poslano:
06. 11. 2019 ob 08:15
Spremenjeno:
06. 11. 2019 ob 08:24
Ni kaj, ne da se izogniti dejstvu; sonet izpisan z veščo roko naše Pesnice Irene! Če se počasi sprehajam med besedami, me še bolj pritegne vsebina in ritem stihov. :-) ( ocena najmanj 50 takole virtualno)
Prijeten jesenski dan ti želim,
Sašo
Irena dobro jutro
Izredno lepo si napisala. Vsekakor je tako kot je napisal Sašo,
jaz lahko...samo 5. Včasih bi dosti več, tukaj pri tebi pa zagotovo!
Lep in srečen dan ti želim,Irena
Toooolikoooo vod...in tako bogati odsevi, simbolični...in mojstrski!
Lep pozdrav, Irena!
Majda
Lepo, vsebinsko in melodično.
Krasnoooo (*_*)
Lp,Marija
Dragi- Sašo, Irena, Majda, Marija
prisrčna hvala za vaše lepe komentarje
<3
objemam vas z ljubeznijo
Kakšna močna pesem. Ki prebudi žalost.
Čestitam ti sestra.
Lep pozdrav, brat
Vauuuu, Irena … čestitke
in objem!!!
Leeepa, a žalostna ... se zelo dotakne ... čestiitke, S
salke, koni, platanas <3
zelo sem vesela vaših dotikov z lepimi besedami in mislijo
Pravljice imajo v resnici zmeraj grde konce.
objema vas
Pi
urednica
Poslano:
10. 11. 2019 ob 09:43
Spremenjeno:
10. 11. 2019 ob 09:44
So konci grdi ali jih le mi tako vidimo?
Kakorkoli: sonet z mnogo simbolike in izročilnosti, ki je ne moremo kar tako obiti, saj nagovori naš praspomin in občutja,
čestitke,
Ana
Konci so zmeraj enaki, pomembno je, kaj je pred njimi, Pot do tja.
<3
Hvala, Ana. Objem zate
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!