ne pričam o svom životu
jer je to priča podugačka
i ne svakom zanimljiva
ispričana na moj način
iz mog ugla
verovatno većini nevažna
ponekom neshvatljiva
ponekom prijemčiva
te priče
uglavnom
više nema nego što ima
isto kao i mene
ne pričam o svom životu
ne zbog toga što nešto krijem
nego zato
što bi oni koji ponešto znaju
hteli da saznaju više
a ja im eto ne dam više
ne dam
zato što sam skot
prokletinja jedna
ili svašta drugo takvo
ne pričam o svom životu
iako bi to bila naoštrena priča
sa gomilom podviga i podviznika
sa bulumentom bezumnika i bezveznika
i sa nekim mestima
na kojima bi se mnogi prepoznali
kao u pesmama zakasnelih srpskih romantičara
na primer Šantića ili Dučića
imam osećaj da sam i sâm zakasnio
sa rođenjem ili sa življenjem
svejedno
ne pričam o svom životu
jer hoću da ti čujem glas
tvoj pravi pravcati glas
hrapav i prozukao od zime i duvana
hoću da čujem tebe kakva jesi
u danima kad sive jesenje kiše
čine da sve bude sumorno i hladno
umorno i gladno
kao oči
i kao dan
ne pričam o svom životu
zato što tu i nema šta da se priča
ili ima i previše toga
što ne stane u priču
mislim da je stvar u tome
što ja to ne umem da ispričam
pa ću morati da sačekam nekog maestra
da ispriča
odnosno da prepriča moju priču
da iznova izmisli likove
da iznova imašta mesta
ne pričam o svom životu
nikad
i nikada neću o tome pričati
sve dok se ne pojavi Maestro
a onda ću znati koliko vredi moja priča
… in zato te rada berem;)))
Čestitke, maestro!
Zanimiva pesem, ki noče govoriti o življenju prvoosebnega p.s., ampak o njem pove ogromno ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana, na podčrtanki, a pogotovo na komentaru!
Lp, Milen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!