V mobitel bulim že pol dneva, beležka pa še kar je prazna, uboga reva. Prečesavam metafore, primere, vse variacije, toda ni nobene obetavne kombinacije. V možganih me peče, ker moj navdih nič ne reče. Naj berem poezijo, filozofijo, besede kar ne priletijo. Naj se rima, da pesem bo prava? Morda pomagala mi bo kava! Uh, zdaj ne morem zaspati, pa še mačka mijavka pred vrati. Očitno pesmi ni usojeno, da se rodi v ta svet, saj moram lačni mački vrata odpret.

rožmarin